Hranjenje je obred, ki globoko oblikuje pasji vsakdan in ritem njegovega življenja. Zato je pomembno, da k njemu pristopimo na pravilen način. Tako bo to lahko postal intimni trenutek povezovanja z našim psom.
Ob hranjenju je pomembno, da upoštevamo štiri pravila:
1. Čas obroka določimo mi
Nenadzorovano hranjenje, t. j. ko ima pes hrano stalno na voljo ter se sam odloča, koliko in kdaj bo pojedel, je lahko problematično. Poleg tega da takšna praksa lahko vodi do težav pri navajanju na hišno čistočo, do izbirčnosti in do prekomerne teže, ni smiselna niti z vidika pasje psihologije.
Če ima naš pes hrano stalno na voljo in se hrani sam, kadar želi, si s tem odvzamemo priložnost za čustveno vez, ki lahko raste ob trenutkih hranjenja našega psa. Hranjenje je za psa poseben obred, ki lahko postane naš pomemben vsakodnevni intimni stik s psom.
Če hrane ne poje, ko dobi obrok, mu jo po 15 minutah vzamemo in jo dobi za naslednji obrok.
2. Hrana je naša; pes si jo mora zaslužiti
V naravi je vodja krdela tisti, ki se prvi prehranjuje in ki odloča o tem, kdo izmed članov krdela bo jedel in kdaj. To lahko izkoristimo tudi v odnosu z našim psom. S tem ko bo pes hrano dobil pod našimi in ne svojimi pogoji, se veča njegovo spoštovanje do nas.
Prav je tudi, da si hrano zasluži. Pri delovnih psih je to njihova pomoč človeku, pri domačih ljubljenčkih pa je delo izpolnjevanje človekovih ukazov. Zato je dobrodošlo, da pes, preden dobi hrano, na naš ukaz naredi kakšen trik, počaka ipd. Ne škodi tudi, če hrano zmešamo s svojimi rokami, saj tako vanjo vtremo svoj vonj, vonj vodje krdela.
3. Hrano dobi, ko je miren
Psu pred hranjenjem ne dovoljujmo in ga ne spodbujajmo k vznemirjenosti. Vznemirjenje vodi k razburjenosti, to pa pospešuje nezaželeno vedenje, kot je goltanje hrane, v najslabšem primeru pa tudi posesivnost in agresivnost ob hrani. Zato vedno počakajmo in zahtevajmo od psa, da se umiri. Rezultat bodo mirni in počasni obroki, zaradi katerih bo pes srečnejši in bolj zdrav.
4. Ob hrani ni renčanja
V skladu z drugim pravilom psu ob hrani ne smemo dovoliti nikakršne posesivnosti. To najpogosteje izrazi z renčanjem. Takšno vedenje ni sprejemljivo, saj lahko vodi v ugriz. Najbolj nevarno je seveda, če gre za večjega psa in so v hiši še otroci.
Jeza ali fizična kazen bo zadeve le poslabšala, saj je v teh primerih najpomembnejša mirnost, odločnost in potrpežljivost. Priporočam, da se ob posesivnosti ali celo agresivnosti ob hrani posvetujete s strokovnjakom.
