Accept Cookies?
Provided by OpenGlobal E-commerce
Tuesday 23 Apr 2019
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size
Print

Discipliniranje ali kaznovanje?

Pri vzgoji psa discipliniranja ne gre zamenjevati s kaznovanjem. Pri obema gre za poskus asociacije nezaželenega pasjega dejanja z negativno posledico, vendar je prvo učinkovita in sprejemljivo, drugo pa ne!

Psa discipliniramo takrat, ko mu na njemu razumljiv način sporočimo, da njegovo trenutno dejanje ni zaželeno. Gre za popravek, ki ga sporočimo z zvokom (besedo 'ne', s tleskom ali katerim drugim priučenim zvokom, ki pomeni nepravilno vedenje) ali fizično. Pri fizičnem popravku pride v poštev kratek sunek s povodcem (na stran ali navzgor, ne pa nazaj) ali dotik.

Cilj takšnega popravka je, da prekinemo trenutno dejanje psa in mu nato sporočimo, kaj od njega želimo. Ne glede na to, za kakšen popravek gre, pa je bistvo discipliniranja (in glavna razlika od kaznovanja) v tem, da ga storimo mirno in odločno, brez jeze, frustracije ali obupovanja.

Kaznovanje je pravzaprav nepravilno discipliniranje. Bodisi uporabljamo preveč sile, bodisi ga izvajamo ob nepravilnem času ali s čustvi jeze in frustracije, ki psu sporočajo, da stvari nimamo pod kontrolo. Sem sodi na primer vsakršno pretepanje ali drugačno nasilje nad psom, kričanje, večurno zapiranje v temen prostor in maščevanje, ki sledi dolgo po storjenem nezaželenem dejanju.

Pomembno: Pasji možgani zmorejo povezati dva dogodka (v tem primeru nezaželeno dejanje z negativno posledico) v časovnem razmiku največ ene ali dveh minut. 'Timing' je zato pri nagrajevanju in discipliniranju ključnega pomena. Kaznovati psa 10 minut po dogodku je zato škodljivo, saj ne bo vedel, s čim si je to zaslužil.

S kaznovanjem morda kratkoročno morda dosežemo nek učinek, vendar je napačen. Z njim bomo v svojem kužku le vzbudili strah do nas ali do določenega predmeta, poslabšali bomo svoj odnos z njim in odprli pot za novih psiholoških težav.

In kako vemo, ali gre za discipliniranje ali kaznovanje? Navadno nam pove kar pes sam. Če po 'popravku' do nas kaže znake strahu ali agresije, smo naredili napako. Pravilnega discipliniranja pes ne zameri in se skrbnika zaradi njega ne boji, saj kaj je storil narobe.

(Opisano razlikovanje med discipliniranjem in kaznovanjem se bo morda komu zdelo nenavadno. Sam sem ga prevzel od Cesarja Millana: 1. ker se mi zdi zelo logično in smiselno, 2. ker sem v praksi preizkusil, da je resnično, in 3. ker se med pasjimi trenerji in psihologi vse prevečkrat vsakršen popravek pasjega vedenja meče v isti koš kot pretepanje in nadiranje.)